Prireditev Po poteh domačih obrti (KULTURNA DEDIŠČINA 2023)
V petek, 20. 10. 2023, je na šoli za vse učence potekala prireditev o kulturni dediščini starih obrti v krajih Šmartno, Tacen in Gameljne. Pripravili smo jo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Naš gost je bil domačin dr. Jurij Šilc, velik ljubitelj, zbiratelj in pisec o lokalni kulturni dediščini. Beseda je tekla predvsem o sodarstvu, mlinarstvu in lončarstvu. Med drugim smo izvedeli, da je največji sod, ki so ga naredili sodarji v Tacnu, meril kar 35000 litrov, in so ga sodarji komaj spravili čez takratni železni most.
Prireditev sta povezovali osmošolki Tina Korenč in Nika Zupin. Svoje raziskovanje sta predstavila Brin Volovšek in Jakob Ciperle iz 9. a razreda pod mentorstvom Andreje Rudaš. Drugošolci so pod vodstvom Mire Sovinc in Eve Zavrl zaplesali ljudski ples Ob bistrem potoku je mlin. Učenci 4. b so z učiteljico Natašo Jeras za nas pripravili igrani kviz Lepo je poznati domači kraj. Za začetek in konec prireditve je po šoli odmevala slovenska ljudska pesem, za katero so poskrbeli Otroški pevski zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, učenci ansambelske igre in ukulele krožka pod vodstvom Aleša Veka.
Pripravili smo tudi razstavo likovnih del in plakatov, za prav poseben del razstave pa je poskrbel domačin Štefan Medved iz Pintarjeve domačije. Posodil nam je staro orodje in dva soda, od tega je bil en na pol izdelan in je bil namenjen prikazu izdelave soda. Učenci likovnega krožka pod mentorstvom Renate Kern so izdelali velikanski napis, ki še vedno krasi našo jedilnico.
Vodja projekta je bila Alenka Degen, pomagali sta ji Urška Mihevc in Maja Komjanc. Foto: Dušan Bajuk.
Z vsakoletnim projektom kulturna dediščina želimo pri učencih vzbuditi zanimanje za bogastvo, ki so nam ga zapustili predniki z željo, da bi ga ohranjali in imeli do njega spoštljiv odnos. Če pa smo vsaj nekaj učencev navdušili še za raziskovanje kulturne dediščine, je naš cilj dosežen.
Z znanjem o dediščini pokončneje vstopamo v jutrišnji svet.
Povezava na spletno stran prispevka o prireditvi: Prispevek
Kulturna dediščina 2022/23
Prireditev z razstavo Vztrajnostna dediščina Šmarne gore
Na OŠ Šmartno pod Šmarno goro smo vztrajno raziskovali kulturno dediščino Šmarne gore. S četrtošolci so jo spoznavali kar na terenu, ko smo 22. 9. 2022 še v trdi temi vzeli pot pod noge in na vrhu Gore pričakali veličasten sončni vzhod. Gospod Miha Ledinek nam je nato prijazno pokazal in preko zgodb razložil kulturno dediščino protiturškega tabora, ogledali pa smo si tudi čudovite freske Matevža Langusa v kupoli Marijine cerkve ter pokukali v zvonik.
Pri projektu je sodelovala cela šola, vsak oddelek je delal na drugi temi, seveda v povezavi s Šmarno goro. Povabili smo gospoda Bečana, rekorderja v teku na Šmarno goro, ki je mladim nadobudnežem razložil svojo tekaško strast in jih navdušil za športne aktivnosti.
Pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo na šoli v sredo, 24. 10. 2022, pripravili javno prireditev z razstavo. Učenci so nastopali s kulturnim programom Vzdušje je bilo prijetno sproščeno. Mladinski pevski zbor je zapel dve šmarnogorski in tudi pesem Oj, Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil Jakob Aljaž, doma z Zavrha pod Šmarno goro. Za harmoniko je mojstrsko poprijel devetošolec Luka. Prireditev so suvereno vodili četrtošolci Miša, Lili, Tomi in Bor. Učenke 5. a Zoja in obe Hani so natančno predstavile podrobnosti o kulturni dediščini našega osamelca. Učenci 5. b Nikolina, Eva, obe Klari, Vid, Andrej, Nejc, Rebeka in Jakob so sestavili besedilo o romanju na Šmarno goro in prizor neverjetno avtentično tudi dramatizirali. Z navdušenjem smo prisluhnili legendi iz časov Turkov, ki jo je s stopnjevano napetostjo povedala devetošolka Maruša. Žiga iz 7. b je odlično recitiral Prešernovo Šmarno goro. Ste vedeli, da je naš največji pesnik rad zahajal na Šmarno in da je bil v Marijini cerkvi upodobljen še za časa svojega življenja?
V osrednjem delu so nastopali gostje – znani domačini. Gospoda Miha Ledinek in dr. Jurij Šilc sta ob starih fotografijah in razglednicah (ki jih je med drugim prispeval tudi bivši učitelj in ravnatelj gospod Maksimiljan Košir) nazorno osvetlila zanimive dogodke iz zgodovine Šmarne gore, gospa Nuša Češnovar nas je slikovito popeljala skozi bogato dediščino gostišča na Šmarni gori, gospod Pavle Šušteršič pa nam je prijazno pokazal svojo zbirko kamnov in korenin iz okolice. Prireditev smo zaključili z Avsenikovo Na Šmarno goro, in mislijo, da z znanjem o dediščini pokončneje vstopamo v jutrišnji svet.
Od zdaj naprej se bomo še z večjim veseljem povzpeli na Góro pogledat kulturne spomenike, zraven pa se ustavili na ričetu, ki je cenjen daleč okrog.
Iskrena hvala cenjenim gostom, nastopajočim učencem, njihovim mentorjem ter vsem gledalcem.
Sodelujoči učitelji – mentorji:
Tanja Globočnik, Nataša Jeras, Jenny Annemarie Kelner, Maja Komjanc, Alja Kos, Urška Mihevc, Manuela Medič, Sara Močnik, Romana Osredkar, Larisa Stražiščar Rogelj, Tanja Režek, Nataša Roblek, Andreja Rudaš, Darja Sodnik, Mira Sovinc, Staša Usnik, Aleš Vek, Barbara Vampelj in Alenka Degen, vodja projekta
Povezava na prispevek o prireditvi na spletni strani: Prireditev
Kulturna dediščina 2021/22
Ste za druženje pod kozolcem?
- septembra 2020 so se pričeli letošnji dnevi in teden evropske kulturne dediščine, katerih skupni naslov je SPOZNAJ, VARUJ, OHRANI!
Na OŠ Šmartno pod Šmarno goro bomo raziskovali kozolce kot razpoznavno slovensko kulturno dediščino. Učenci bodo spoznavali enojni in dvojni kozolec (toplar) ter seveda druženje in druge slovenske običaje pri/pod/na kozolci(h). Oktobra bomo pripravili razstavo, ki bo zaživela tudi na spletni strani šole.
Projekt kulturne dediščine vsako leto izvajamo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Naš cilj je, da bi učenci spoznali, varovali in ohranjali našo bogato kulturno dediščino.
Zelo si želimo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje in povezanost z lokalno skupnostjo, zato bomo projekt kulturne dediščine povezali tudi s projektoma Simbioza giba (vodji: Mira Sovinc in Marija Pintar) in Pogum (vodja Admira Ćosić).
Načrtovane aktivnosti:
- raziskovanje kozolcev in njihovega namena
- raziskovanje poklicev, ki so povezani s kozolci
- intervju s starejšimi o kozolcih in dogajanju v povezavi z njimi
- iskanje fotografij iz naših krajev na temo kozolcev
- iskanje kozolcev (fotografiranje), ki še služijo svojemu namenu
- pisanje spisov na temo kozolcev
- raziskovanje ljudskih običajev pod kozolci
- prepevanje ljudskih pesmi, ki so povezane z običaji (spravilo sena, košnja, žetev …)
- pisanje pesmi o kozolcih
- učenje otroških izštevank
- risanje, slikanje, prostorsko ustvarjanje na temo kozolcev
- pisanje matematičnih, fizikalnih nalog in ugank na temo kozolcev
Z nami kot vsako leto sodeluje dr. Jurij Šilc, velik poznavalec lokalne kulturne dediščine, ki je vedno pripravljen deliti svoje izkušnje in znanje.
Vodja projekta: Alenka Degen
Sovodja: Doroteja Bokavšek
KULTURNA DEDIŠČINA 2019/20
Letos smo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine raziskovali skoraj 100-letno zgodovino gledališča v krajih Tacen, Šmartno in Gameljne. 17. oktobra 2019 smo se na javni prireditvi spomnili spektakla Prisega o polnoči Manice Komanove (1999, režiser dr. Jurij Šilc) in dveh spevoiger Kresniček Radovana Gobca (2004, režiser dr. Jurij Šilc; 2006, režiser Peter Militarov; zborovodkinja in vodja obeh projektov Gabrijela Cedilnik).
Občudovali smo stare fotografije gledališčnikov iz naših krajev ter si ogledali umetniške stvaritve naših učencev na temo gledališča. Igra se je začela, ko sta Pia Sečnik (5. a) in Tibor Volovšek (9. b) zatrobila na svoji trobenti. Šestošolke Lorena Drinić, Maruša Malovrh, Eva Ribičič in Tinkara Lampič ter petošolke Gloria Cedilnik, Pia Sečnik, Laura Plut, Karolina Mavrič in Neža Kovačič so se izkazale kot prave igralke, Azra Baškovec, Brina Čampa in Lara Čop Tomšič iz 7. a razreda pa so predstavile svoje raziskovalno delo.
V goste smo povabili našega stalnega sodelavca in ljubitelja kulturne dediščine dr. Jurija Šilca, igralca in pevca Staneta Buha, predsednico KUD-a Tacen in igralko Natašo Jaklič ter pevko prvega Kresnička, uprizorjenega v šolskem atriju, Anjo Koren. Povezovalec pogovora je bil Maksimiljan Košir.
Pevci našega zbora pod vodstvom Anite Novak Smolič so zapeli ljudski pesmi Linčica Turkinčica in Mrtvaška kost ter naslovno pesem iz Kresnička.
Za tehnično podporo sta prijazno poskrbela Lara Tomšič in Anže Roglič Štirn iz 8. b.
Kulturna dediščina nas bogati, zato jo moramo spoštovati in ohranjati.
Vsem sodelujočim in obiskovalcem se iskreno zahvaljujemo.
Alenka Degen