Ste za druženje pod kozolcem?

  1. septembra 2020 so se pričeli letošnji dnevi in teden evropske kulturne dediščine, katerih skupni naslov je SPOZNAJ, VARUJ, OHRANI!

Na OŠ Šmartno pod Šmarno goro bomo raziskovali kozolce kot razpoznavno slovensko kulturno dediščino. Učenci bodo spoznavali enojni in dvojni kozolec (toplar) ter seveda druženje in druge slovenske običaje pri/pod/na kozolci(h). Oktobra bomo pripravili razstavo, ki bo zaživela tudi na spletni strani šole.

Projekt kulturne dediščine vsako leto izvajamo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Naš cilj je, da bi učenci spoznali, varovali in ohranjali našo bogato kulturno dediščino.

Zelo si želimo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje in povezanost z lokalno skupnostjo, zato bomo projekt kulturne dediščine povezali tudi s projektoma Simbioza giba (vodji: Mira Sovinc in Marija Pintar) in Pogum (vodja Admira Ćosić).

Načrtovane aktivnosti:

  • raziskovanje kozolcev in njihovega namena
  • raziskovanje poklicev, ki so povezani s kozolci
  • intervju s starejšimi o kozolcih in dogajanju v povezavi z njimi
  • iskanje fotografij iz naših krajev na temo kozolcev
  • iskanje kozolcev (fotografiranje), ki še služijo svojemu namenu
  • pisanje spisov na temo kozolcev
  • raziskovanje ljudskih običajev pod kozolci
  • prepevanje ljudskih pesmi, ki so povezane z običaji (spravilo sena, košnja, žetev …)
  • pisanje pesmi o kozolcih
  • učenje otroških izštevank
  • risanje, slikanje, prostorsko ustvarjanje na temo kozolcev
  • pisanje matematičnih, fizikalnih nalog in ugank na temo kozolcev

Z nami kot vsako leto sodeluje dr. Jurij Šilc, velik poznavalec lokalne kulturne dediščine, ki je vedno pripravljen deliti svoje izkušnje in znanje.

Vodja projekta: Alenka Degen

Sovodja: Doroteja Bokavšek

KULTURNA DEDIŠČINA 2019/20

Letos smo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine raziskovali skoraj 100-letno zgodovino gledališča v krajih Tacen, Šmartno in Gameljne. 17. oktobra 2019 smo se na javni prireditvi spomnili spektakla Prisega o polnoči Manice Komanove (1999, režiser dr. Jurij Šilc) in dveh spevoiger Kresniček Radovana Gobca (2004, režiser dr. Jurij Šilc; 2006, režiser Peter Militarov; zborovodkinja in vodja obeh projektov Gabrijela Cedilnik).

Občudovali smo stare fotografije gledališčnikov iz naših krajev ter si ogledali umetniške stvaritve naših učencev na temo gledališča. Igra se je začela, ko sta Pia Sečnik (5. a) in Tibor Volovšek (9. b) zatrobila na svoji trobenti. Šestošolke Lorena Drinić, Maruša Malovrh, Eva Ribičič in Tinkara Lampič ter petošolke Gloria Cedilnik, Pia Sečnik, Laura Plut, Karolina Mavrič in Neža Kovačič so se izkazale kot prave igralke, Azra Baškovec, Brina Čampa in Lara Čop Tomšič iz 7. a razreda pa so predstavile svoje raziskovalno delo.

V goste smo povabili našega stalnega sodelavca in ljubitelja kulturne dediščine dr. Jurija Šilca, igralca in pevca Staneta Buha, predsednico KUD-a Tacen in igralko Natašo Jaklič ter pevko prvega Kresnička, uprizorjenega v šolskem atriju, Anjo Koren. Povezovalec pogovora je bil Maksimiljan Košir.

Pevci našega zbora pod vodstvom Anite Novak Smolič so zapeli ljudski pesmi Linčica Turkinčica in Mrtvaška kost ter naslovno pesem iz Kresnička.

Za tehnično podporo sta prijazno poskrbela Lara Tomšič in Anže Roglič Štirn iz 8. b.

Kulturna dediščina nas bogati, zato jo moramo spoštovati in ohranjati.

Vsem sodelujočim in obiskovalcem se iskreno zahvaljujemo.

Alenka Degen