Odpravili smo se na Šmarno goro. Pod krošnjami dreves je bilo prav prijetno, na vrhu nas je pričakal čudovit razgled. Prevzeli smo ključe in pokukali v notranjost tabora, v preteklost. Za obzidjem smo si ogledali edini portret Franceta Prešerna, ki je nastal za časa njegovega življenja, zvonove, vodnjak in galerijo. V dolino smo prišli nasmejani.
Doroteja Bokavšek
